NADSTANDARDNI PROGRAM

S šolskim letom 2016/2017 je MOK pričela z drugačno obliko sofinanciranja dodatnih programov po izbiri šole. Finančno podpira programe, ki izhajajo iz interesa učencev in okolja, usmeritve šole, so inovativni in imajo konkretne cilje.

Kot dodatni program po izbiri šole MOK sofinancira naslednje vsebinske sklope:

1.     Področna pismenost:

a) funkcionalna pismenost

b) matematična pismenost 6.-9. r

c) bralna pismenost 6.-9. r

d) digitalna pismenost

2.     Jezikovna pismenost (tuj jezik)

3.     Program v jeziku okolja

4.     Delo z nadarjenimi

5.     Športni program

Za navedene programe je MOK Osnovni šoli Koper zagotovila sredstva v višini 40.227 EUR.

Na podlagi prijave so bili Osnovni šoli Koper odobreni naslednji programi

NADSTANDARDNI ŠPORTNI PROGRAM V PRVEM TRILETJU

Na Osnovni šoli Koper je organiziran nadstandardni športni program za učence od prvega do tretjega razreda. Učno-vzgojni proces za učence, vključene v nadstandardni športni program, se razlikuje v tem, da imajo vključeni učenci vsak dan eno uro športne vzgoje, ki jo vodita razredničarka ali učitelj športne vzgoje ter večdnevne izvenšolske aktivnosti: tri športne sobote (planinski izleti, kolesarjenje …) in eno večdnevno šolo v naravi oz. večdnevni tečaj športnih veščin.

Namen športnega programa je ponuditi otrokom kvalitetno, vsakodnevno športno življenje. Cilj takega programa je lahko športni rezultat ali pa le želja po gibanju in prispevek športa h kakovosti življenja.

V športni program bodo vključeni otroci, ki bodo to želeli, njihovi starši pa bodo pogodbeno pripravljeni sofinancirati izvajanje športnega programa.

V okviru športnega programa bomo v šolskem letu 2018/2019 izvedli naslednje športne sobote:

RAZRED DEJAVNOST ČAS NOSILEC
1. športna sobota 1.–3. Atletski troboj november vsi športni pedagogi
2. športna sobota 1.–3. Nočni pohod marec vsi športni pedagogi
3. športna sobota 1.–3. Kajak kanu junij vsi športni pedagogi

FINANČNA STRUKTURA ŠPORTNEGA PROGRAMA

Predvideni prispevek staršev:

  • okvirno 19,10 € mesečno za realizacijo nadstandardnega (dodatnega) pouka športne vzgoje, ki ga vodi učitelj ŠVZ (2 pedagoški uri tedensko),
  • stroški večdnevnih aktivnosti izven šole (šola v naravi),
  • stroški enodnevnih dejavnosti izven šole (športne sobote).

Predvideni prispevek šole: financiranje in nabava materialnih sredstev in drobnega materiala za izvajanje športnega programa, financiranje organizacije in spremljanja športnega  programa.

 

NADSTANDARDNI PROGRAM BRALNE PISMENOSTI

V Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti je uporabljena naslednja izhodiščna opredelitev: bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih potencialov ter njuno uspešno sodelovanje v družbi. Bralna pismenost ima torej pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju, saj nam omogoča, da se znamo ustno in pisno sporazumevati na takšni ravni, ki nam omogoča uspešno delovanje v družbi (Didaktika september 2014). Z izvajanjem programa želimo vsem učencem zagotoviti možnost dela in napredovanja na področju bralne pismenosti, da bodo posledično imeli dostop do kakovostnega izobraževanja.

Glavni nameni programa so:

izboljšati splošni učni uspeh učencev;

spodbujati njihovo sodelovanje, povezovanje in učenje z vrstniki;

pozitivno vplivati na samozavest učencev in zagotoviti enake priložnosti za učenje ne glede na socialno, ekonomsko-kulturno ozadje, spol;

Program se izvaja na področju treh jezikov, in sicer slovenščine, angleščine in italijanščine.

CILJNA SKUPINA

Ciljna skupina so vsi osnovnošolci, torej učenci od prvega do devetega razreda. Poudarek je na učno šibkejših učencih, učencih, katerih slovenščina ni prvi jezik, priseljencih, ki se bodo v tem šolskem letu prvič srečali tudi z italijanskim jezikom, učenci, ki imajo slabše znanje angleškega jezika. Poleg tega je namen programa tudi vključevanje učno uspešnih učencev v proces, in sicer na različne načine. Primer takega vključevanja je lahko obravnavanje zahtevnejših besedil in literarnih del v manjših skupinah pod mentorstvom koordinatorja programa ali v obliki skupinske pomoči, torej sodelovanja med učno šibkejšimi in uspešnejšimi učenci, kar pozitivno vpliva na krepitev kolektivne zavesti, zavedanja družbene enakosti in povezovanja med mladimi.

VSEBINA PROGRAMA

V nadaljevanju bodo navedene in predstavljene dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru programa. Dejavnosti se bodo morda tekom šolskega leta nekoliko spreminjale oziroma prilagajale glede na potrebe učencev.

PODPORA UČNO ŠIBKIM UČENEM MED POUKOM SLOVENŠČINE, ITALIJANŠČINE IN ANGLEŠČINE

Izvajanje dodatne pomoči med poukom. Koordinator programa je prisoten v razredu in nudi pomoč učno šibkejšimi učencem, ki težje sledijo pouku zaradi slabšega poznavanja jezika, vendar imajo dovolj predznanja, da lahko ostanejo v razredu in z ustrezno podporo uspejo slediti vsebini. Koordinator na osnovi svojega dela v razredu oceni ravni bralne pismenosti v učnem jeziku, na osnovi tega lahko predlaga diferencirane programe za njen razvoj.

Program se izvaja redno v obdobju od septembra do junija v obsegu 11 DU tedensko.

 INDIVIDUALNO DELO Z UČENCI NA PODROČJU SLOVENŠČINE, ITALIJANŠČINE IN ANGLEŠČINE

Individualno delo z učno šibkejšim otrokom ali priseljencem izven razreda v času pouka. Koordinator programa v sodelovanju z aktivi učiteljev slovenščine, angleščine in italijanščine in šolsko svetovalno službo prepozna otroke, ki ne morejo slediti pouku pri navedenih predmetih zaradi slabega poznavanja jezika. Po navodilih učiteljev predela določeno vsebino z učenci izven razreda, tako da jim postopoma in počasneje podaja učno snov, razloži neznane besede in učencu pomaga osvojiti bistvo učne ure. Pri tovrstnih učencih je koordinator programa odgovoren za spremljanje napredka na področju bralne pismenosti.

Program se izvaja redno v obdobju od septembra do junija v obsegu 12,5 DU tedensko.

 DODATNA POMOČ PRI RAZUMEVANJU UČNE SNOVI IN BRANJU NA PODROČJU SLOVENŠČINE, ITALIJANŠČINE IN ANGLEŠČINE

Koordinator je na voljo 1,5 ure dnevno v popoldanskem času, v določenem prostoru. Ta čas je namenjen učencem, ki morda ne bodo razumeli določene snovi in bodo potrebovali pomoč. Koordinatorjeva naloga je spodbujati učence, da bodo določeno snov poskušali najprej razumeti sami, in sicer s pomočjo jezikovnih priročnikov in različnih medijev. Navajanje otrok na uporabo knjižnega in neknjižnega gradiva ter različnih medijev je tudi eden izmed specifičnih ciljev, ki jih predvideva Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti. Koordinator programa se posveti tudi učencem, ki imajo težave z branjem. Z individualnim delom poskuša usklajevati vsebino besedil s predznanjem, interesi in drugimi značilnostmi posameznega učenca ter tako pripomore k dvigu motivacije.

Program se izvaja redno v obdobju od septembra do junija v obsegu 7,5 DU tedensko.

 IZVAJANJE DELAVNIC ZA MOTIVACIJO BRANJA IN UČENJA BRANJA DALJŠIH BESEDIL

Cilj delavnic je razvijati bralno kulturo in motivacijo za branje daljših in bolj kompleksnih besedil v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Koordinator programa z delom v manjših skupinah učence motivira za branje v šoli in izven nje. Učencem predstavi strategije in metode za povečanje učinkovitosti branja in razumevanja besedila. Spodbuja jih k razvijanju besedišča z izdelovanjem lastnih slovarjev in glosarjev. Koordinator z učenci primerja različne vrste besedil in jih spodbuja k razvijanju kriterijev za vrednotenje besedil. Poleg tega učence uči samostojne uporabe šolske knjižnice in tudi splošne knjižnice. Pridobljene informacije bodo lahko učenci uporabili pri reševanju problemov v različnih situacijah – učnih in v osebnem življenju. Učence lahko motivira tudi tako, da priporoči krajšo literaturo za družinsko branje in postavi nekaj vprašanj, o katerih se učenec pogovori v svoji družini. Na tak način je mogoče ozaveščati starše o pomenu družinskega branja in bralne kulture.

Program se izvaja redno v obdobju od septembra do junija v obsegu 5 DU tedensko.

 OŽIVIMO ZANIMANJE ZA ITALIJANŠČINO

Strokovnjaki opozarjajo, da italijanščina v zadnjih letih izgublja funkcijo jezika okolja. Pred leti je bila italijanščina del vsakdanjega govora Primorcev, v zadnjih letih temu ni več tako, predvsem mladi niso več motivirani za učenje tega jezika, ki pa je izjemno poetičen in je pomembno oblikoval kulturno dediščino našega okolja. Eden izmed razlogov za to je, da so mladostniki osredotočeni na učenje angleščine, ki je globalni jezik. Pomembno bi  bilo ponovno vzbuditi zanimanje za italijanščino. V ta namen se izvaja delavnice na temo spoznavanja italijanske družbe, kulture in literature. Učenci se na zanimiv način seznanjajo z rabo italijanskega jezika, predvsem preko spoznavanja italijanske kulture in preko spremljanja različnih medijev (splet, radio, televizija ipd.). V okviru programa se lahko organizira tematske dogodke skupaj z osnovnimi šolami Italijanske narodnostne skupnosti. Na tak način se spodbuja druženje mladih ter na zabaven način predstavlja italijansko kulturo in njene posebnosti.

Program se izvaja redno v obdobju od septembra do junija v obsegu 2 DU tedensko.

ANGLEŠČINA ODPIRA OKNO V SVET

Angleščina je globalni jezik, ki se uporablja pri sporazumevanju na področju znanosti in tehnologije ter omogoča večji dostop do informacij. Znanje angleščine je pomembno, ker je večina znanstvene in strokovne literature zapisane v angleščini, ker posamezniku omogoča, da se lažje uveljavi na poklicni ravni ter je jezik najhitreje razvijajočega komunikacijskega medija, svetovnega spleta. Učenci se z angleščino srečujejo preko glasbe in filmov, televizijskih nadaljevank ipd., še vedno pa imamo določen delež učencev, ki jim ta jezik povzroča težave. Učenci, ki slabše obvladajo angleški jezik, se med sovrstniki pogosto počutijo izločene. Brez znanja angleškega jezika posamezniki v našem okolju težje delujejo, zato je pomembno, da imajo vsi učenci možnost, da se tega jezika učijo. V ta namen se izvaja delavnice na temo spoznavanja angleške družbe, kulture in literature. Koordinator pripravi vsebino  v sodelovanju z aktivom učiteljev angleščine in izvaja delavnice v popoldanskem času. Delavnice bodo namenjene učno šibkejšim učencem.

Program se izvaja redno v obdobju od septembra do junija v obsegu 2 DU tedensko.

 URE PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE

Ure pravljic so namenjene učencem prve triade. Izvajajo se v času pouka in v jutranjem varstvu. Namen programa je razvijati bralno kulturo in motivacijo učencev za branje ter intenzivno širiti besedišče, ki jim bo omogočilo uspešno učenje in sporazumevanje. Pravljice igrajo pomembno vlogo v življenju otrok. V njih vzbujajo čustva, jih prisilijo v razmišljanje, usmerjajo njihovo obnašanje in vedenje, razvijajo domišljijo. V času, ko otroci preveč časa preživljajo pred računalniki, je izjemno pomembno dvigati motivacijo za branje. V dejavnost prebiranja pravljic se vključi tudi starejše učence, ki berejo mlajšim.

Program se izvede v času pouka ali v jutranjem varstvu po dogovoru z učitelji.

SODELOVANJE Z AKTIVI UČITELJEV SLOVENŠČINE, ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE ZA UVAJANJE STRATEGIJ PROGRAMA BRALNE PISMENOSTI PRI OSTALIH PREDMETIH

Bralna pismenost je podlaga vsem drugim pismenostim, zato je pomembno, da se določene vsebine tega programa sistemsko uvajajo v vse učne predmete. Glede na Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti sta zavezanost k razvoju lastne bralne pismenosti in bralne kulture ter razvoj bralne pismenosti in bralne kulture učečih se odgovornost vseh strokovnih delavcev in delavk na vseh stopnjah in področjih vzgoje in izobraževanja. Zato je pomembno, da koordinator v sodelovanju z aktivi učiteljev slovenščine, italijanščine in angleščine pripravi načrt, kako določene učinkovite strategije bralne pismenosti integrirati tudi pri ostalih učnih predmetih.

PRIČAKOVANI DOSEŽKI

Pričakujemo, da se bo v tem šolskem letu izvajanje programa bralne pismenosti sistemsko uredilo in da se bodo oblikovala merila za vrednotenje njegove uspešnosti. Koordinator bo v sodelovanju z aktivi učiteljev slovenščine, angleščine in italijanščine ter s svetovalno službo vsebine programa zastavljal tako, da bo poskušal pritegniti čim večje število otrok.

 DEJAVNOSTI ZA DVIG MATEMATIČNE PISMENOSTI

Predstavitev in cilji programa:

Pojem matematična pismenost pomeni zmožnost za zaznavanje, razumevanje in uporabo matematičnih argumentov v vsakdanjem življenju. Pomembna je zlasti zmožnost za prirejanje matematičnega argumenta iz znane situacije v neznano oziroma uporaba matematičnih argumentov v novih situacijah. Pričakovati je, da bo osnovna šola izobrazila matematično pismenega človeka, da se bo torej znašel v vsakdanjem življenju: znal bo komunicirati, sprejemati informacije in prave odločitve, in sicer doma, v službi in družbi nasploh.

V ospredju matematične pismenosti je predvsem povezava matematike z realnim svetom, torej uporaba matematike v različnih problemskih situacijah (osebnih, izobraževalnih, družbenih in znanstvenih), v katere so umeščeni problemi. Sposobnost za uporabo matematike je torej tesno povezana s problemskimi znanji, to je znanji o uporabi obstoječih znanj v novih situacijah.

Zato učencem ne bi smeli zastavljati samo nerealnih, poenostavljenih, »abstraktnih« in »izumetničenih« problemov z rigidno strukturo, ampak tudi probleme, ki izhajajo iz učenčevih realnih situacij, tako imenovane realistične probleme. S projektom za dvig matematične pismenosti bomo poleg tradicionalnih matematičnih problemov učencem pri pouku matematike zastavljali še te vrste realističnih problemov:

  • realistične probleme, ki nimajo zadostnega števila podatkov za rešitev,
  • realistične probleme, ki imajo več podatkov, kot je potrebnih za rešitev,
  • realistične probleme z več rešitvami,
  • realistične probleme, v katerih so podatki nasprotujoči si oziroma nimajo rešitev.

Skozi različne vrste realističnih problemov, ob uporabi ustreznih didaktičnih pripomočkov in materialov ter prilagoditvah oblik in metod dela bodo učenci, potrebni individualne in skupinske pomoči, osvajali vsaj minimalne standarde znanja, potrebne za napredovanje v višji razred sposobnejši učenci pa bodo osvajali višje standarde znanja.

Pomemben del projekta bo namenjen učenju učencev, kako naj matematične veščine uporabijo v vsakodnevnih situacijah. Ta del projekta bo izveden znotraj šolskega območja in tudi izven njega v obliki treh delavnic. Na delavnicah se bodo učenci naučili operirati z denarjem, uro in ostalimi merskimi količinami in pri tem ločiti med merskimi količinami in merskimi enotami.

Učitelji matematike iz tretje triade so na podlagi analize dosedanjih dosežkov učencev ugotovili, da problemi, ki jih imajo učenci pri matematiki, izhajajo predvsem iz neznanja poštevanke in neznanja osnovnih računskih operacij. Omenjena problematična snov je snov druge triade. Da bi učence te triade vzpodbudili k učenju, ponavljanju in utrjevanju omenjene snovi, bomo vsak teden organizirali tekmovanje, ki bo v začetku zajemalo le poštevanko, nato pa postopoma še računske operacije.

Z raznimi dejavnostmi kot so tekmovanje v hitrem računanju, tekmovanje iz logike, tekmovanje iz zabavne matematike in igranje matematičnih iger bomo učencem vseh razredov dvigali radovednost ter interes za učenje matematike. Nadarjenim učencem višjih letnikov bomo ponudili tudi možnost, da svoje znanje matematike uporabijo v računalništvu in sestavi učnih pripomočkov, ki bodo namenjeni vsem učencem za učenje in zabavo. Da je matematika lahko zabavna, bomo učencem pokazali v matematičnih kotičkih, kjer bodo vsak teden našli novo uganko ali zanimivost iz sveta matematike.

Izvajalec programa: Noelija Zubin/novi izvajalec

VRSTNIŠKA MEDIACIJA

Predstavitev in cilji programa:

Konflikt je priložnost za osebno rast. Socialna in komunikacijska pismenost z elementi vrstniške mediacije, pozitivne discipline in veščinami soočanja s konflikti na konstruktiven način učencem omogoča, da v sporu prevzamejo odgovornost za svoje življenje in prihodnost. Nekonstruktivne oblike reševanja konfliktov, kot sta umik in reševanje konflikta s silo, so  vedenjski vzorci, ki jih lahko vsak pri sebi nadomesti z nenasilnimi, konstruktivnimi in zadovoljujočimi rešitvami za vse udeležence spora.

Učenci od 1. do 5. razreda postopno spoznavajo, usvajajo in uporabljajo posamezne komunikacijske veščine in tehnike, ki spodbujajo pozitivne in konstruktivne medvrstniške odnose ter odnose med različnimi generacijami. Dejavnosti se izvajajo tedensko, v obliki posebnih učnih ur.

Učenci od 6. do 9. razreda se vključijo v usposabljanje za vrstniške mediatorje, ki svojo dejavnost predstavijo celotnemu učiteljskemu zboru, vsem oddelkom ter svetu staršev. Izvajajo delavnice za mlajše vrstnike in pod vodstvom šolskih mediatork samostojno vodijo vrstniške mediacije skozi celo šolsko leto.

V okviru programa učenci ozaveščajo različna čustva pri sebi in drugih ter se učijo konstruktivnega odzivanja nanje, bolje obvladujejo lastna čustva v konfliktnih situacijah v razredu, usvojijo tehniko pogovora, s katero pomagajo sebi in vrstnikom razumeti konfliktne situacije kot priložnost za osebno rast, usvojijo tehniko mediacijskega vodenja pogovora, samostojno izvedejo vrstniško mediacijo. Učijo se odgovornosti za  svoja dejanja in izbire, tako za šolsko delo kot za interakcije in odnose izven šole.

Program se bo izvajal redno tedensko v obsegu 1ura/oddelek ter v tečajni obliki v obsegu 35 ur.

Izvajalec programa: Manica Cink, Kristina Maraž, Dajana Nedoh, Bojana Resanovič

POLETNO POČITNIŠKO VARSTVO

Osnovna šola Koper bo v sodelovanju z Mestno občino Koper organizirala Poletno počitniško varstvo za šoloobvezne otroke od 1. do 5. razreda iz celotne Mestne občine Koper pa tudi izven. Namen je otrokom ponuditi možnost aktivnega, ustvarjalnega, poučnega ter zabavnega preživljanja počitniških dni, staršem pa zagotoviti organizirano varstvo v času njihovih službenih obveznosti.

Prvi sklop počitniškega varstva bo pričel v ponedeljek, 26. junija in bo trajal do 20. julija,  drugi sklop pa od 19. do 30. avgusta 2019. Varstvo bo potekalo od ponedeljka do petka med 7.00 in 16.00.

V času počitniškega varstva se bo v prostorih Osnovne šole Koper, na njenih športnih in igralnih površinah, na mestnem kopališču ter na izbranih izletnih točkah izvajal program pod vodstvom učiteljev in drugih strokovnih delavcev Osnovne šole Koper. Otroci bodo dnevno obiskovali mestno kopališče Mokra mačka ter se udeleževali organiziranih delavnic (ustvarjalne, jezikovne, glasbene, športne, socialne, kuharske idr.)